Washington D.C.

DAY 8, DC

Na poti v prestolnico sem dobila družbo iz Kolumbije. Mogoče mi je malo žal, da nisem šla sama, ker sem se v dobrem tednu navadila, da mi ni treba nikogar čakati in se dogovarjati kam, kdaj in kako... Pa dobro, mi pa ni bilo preveč dolgčas.

Torej najprej je bila pred nama 4,5 urna vožnja z busom. Čas je bil dobro izkoriščen, saj sva oba potrebovala spanec.  :) Zanimivo, da nihče ni uspel pogledat kako je z lokalnim prometom v Washingtonu, zato sva bila precej izgubljena, ko sva prispela do avtobusne postaje. Ampak vsi znamo angleško, Američani se radi pogovarjajo, pa sva našla metro in pravo postajo, ki naju je pripeljala do ulice, v kateri je bil hostel. Ampak na žalost na št. 400. Tako da sva morala prehoditi kar nekaj ulic severno, da sva prišla do 1335. Da pa je bil dan popoln, se je v tistem trenutku, ko sva stopila iz podzemne, ulilo kot iz škafa, Dežnik ni pomagal. Po 20 minutah hoje /plavanja, sva premočena končno prispela. In nehalo je deževati. Najprej tuš in sušenje oblek, potem pa hrana. Znašla sva se pred famoznim Hooters. In Elkinu so kar zasvetile oči, ko sem predlagala, če bova večerjala tu. :) Moji vtisi? Hrana je bila kar dobra, punce pa definitivno premlade, da bi kazale toliko kože. Potem sva se srečala s Kanadčanko, ki je prišla v D.C. nekaj dni pred nama in smo si skupaj ogledali Belo Hišo in vse spomenike v Memorial Parku. Fajn smo se nahodili. Bela hiša ni pa pol tako velika, kot sem pričakovala, da bo.

 

DAY 9, D.C.

MUSEUM TIME!!! Washington je super Smithsonian muzeji so zastonj. Tako da sva dan začela v   National Museum of Natural History (Noč v muzeju 2), ki je sicer malo manjši ampak boljši (bolj interaktiven), kot tisti v NYC. Na žalost pa še ni odprt del z dinozavri. Sledila je narodna galerija in Air and Space (tu bi naš Klemen užival!, sama letala vsepovsod). Super je, da so muzeji zastonj, ampak se precej zgodaj zaprejo. Sicer sva v vsem ogledovanju pozabila na kosilo, tako da sva bila ob pol 6h zvečer že pošteno lačna. Našla sva en super lokal, jaz sem prišla do velike solate z medium rare steak-om. In ko sem naročila vroč čaj sem bila prijetno presenečena, saj sem dobila dve filter vrečki, dodatno vročo vodo , lonček z medom in polovico limone. :)

DAY 10, D.C./NYC
Blah.... toliko o čakanju. Sva se zmenila, da ob 9h odrinema proti Pentagonu in si potem lahko  še ogledava Arhive (ustavo in deklaracijo neodvisnosti), pa je Elkin uspel prilesti v skupne prostore šele ob pol 10h. Sreča sva zajtrk kupila že včeraj. Pentagon je OGROMEN! Ni ga dovoljeno slikat, pa sem to ugotovila, šele ko je bila slika že narejena (je pa ne bom objavila ;) ). Američani so mahnjeni na spomenike in je tako tudi tu za vsako žrtev 9/11 v parku pred stavbo majhen vodnjak z imenom in letnico rojstva. Hotela sva si še ogledati vojaško pokopališče, pa naju je ustavil velik znak, "trespassing will be prosecuted". Zgleda ni turistična točka ;).
Seveda sva bila za Arhive prepozna (oz. bi mogoče za pol ure še šlo, pa je bila pred vhodom doooooolga kolona ljudi. Tako sva se vrnila v hostel po prtljago in čakala naju je vožnja nazaj v New York.
Zdaj pa se pripravljamo na rooftop party. Zdaj so bile zabave bolj pri tleh in študentom prijazne, danes bomo pa fensi. :)

Jutri pa čas za SHOPPING!

Central Park, National Museum of Natural History, MoMa and Broadway

NYC, DAY 6
Po prežurani noči (po treh urah spanja) sem se zbudila v prečudovito jutro, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Odločila sem se za premor od muzejev in galerij in se odpravila do enega od jezer v centralnem parku in uživala v sončku.

Mimogrede sem zmotila še torkovo poroko :)

Po nekaj urah uživanja v D vitaminu je bil na vrsti National museum of Natural History. Saj veste tisti muzej, kjer se ponoči vsi artefakti zbudijo (Noč v muzeju 2006). Wiiiii, kaki fajni dinozavri! Muzej mi je vzel nekje 4-5 ur. Definitivno vredno. :)

Večer smo zaključili precej zgodaj (z 80's night in našim animatorjem v hostlu preolečenim v Princa), saj smo vsi še čutili posledice prejšnje noči. I think we are too old for this shit... :)

NYC, DAY 7

Jutro ni kazalo, da nam bo uspelo izpeljati plan piknika v parku (in pa seveda ob pol 9h še nihče ni bedel), pa sem se odpravila do MoMA-Museum of Modern Art. It was a love at first sight. Galerija, kjer bi kot Newyorčanka definitivno imela člansko izkaznico. :)

Seveda si je med potepanjem po New Yorku treba ogledati tudi Central Station,

Čas za kosilo je že zdavnaj minil, pa sem se z metrojem odpeljala do Little Italy in China Town-a, da bi našla kaj normalnega za jest. Pasta in normalen macchiato sta mi polepšala dan. Oba predela sta zanimiva sama po sebi (popolnoma drug svet, kot ostali deli Manhattan-a). 

Ko sem se vrnila v hostel pa me je tam čakalo presenečenje. Zastonj karta za muzikal Les Miserables. Kako sem jo dobila, pa naj ostane skrivnost. ;)

Tri ure mravljincev, kljub temu, da sedeži niso bili najboljši so minile kot bi pihnil. Po Brodway Show-u pa me je čakal še pub-crawl. Fenomenalen dan!

O Washington DC pa jutri, ko se z busom vračam nazaj v NYC.

Gospel, Eye-shoping, Empire State, Lady of Liberty and National Museum of the American Indian

NYC, DAY 4

fju.... Težko je na ekran spravit vse občutke in vtise, ki sem jih dobila v zadnjih dveh dneh. 

Začelo se je navsezgodaj zjutraj, ko sem se odpravila v Harlem. Harlem je predel otoka s predvsem afro-ameriško populacijo in kulturo. Ubogala sem nasvete, da če se želim udeležiti Sunday Service, naj bo to prva jutranja maša, ker ni turistov. Oh, kako splačalo se je. Obiskala sem Baptist Church na 145. ulici, kar je  globoko v Harlemu, posledično na poti iz postaje nisem srečala niti enega belca. Iz nekega čudnega razloga pa nisem imela občutka, da izstopam (kdo bi si mislil ;) ). Na vratih cerkve me je sprejel prijazen stric, mi dal oznanila, ter me poslal sedet. Cerkev se je počasi polnila. Za mano so prišli še trije 4 turisti. In se je začelo, Strast in gorečnost, ki so jo izžarevali tako pastor in diakoni kot verniki je fenomenalna. Pridiga je življenjska in ti da mislit, tudi če se z njo ne strinjaš povsem. Pesmi, sodelovanje pri obredu vskliki globoke vere in upanja pa te ne morejo pustiti hladnega. Kaj kmalu stojiš in poješ z njimi. Ko je konec, kar ne moreš verjet, da je vse skupaj trajalo 2 polni uri. Definitivno izkušnja, ob kateri imam še vedno kurjo kožo, če samo pomislim nanjo. Mogoče, če bi naše nedeljske maše izgledale tako, bi bile precej bolj obiskane. :)

Potem sem si ogledala Times Square.Ob stojnicah nedeljske tržnice sem se sprehodila proti jugu in se znašla pred Macy's. Eno večjih trgovin na svetu, stavba zaseda celo ulico, med Brodway in 7th Ave ter 34th in 35th St..Wow... Zaenkrat sem samo pasla oči, v soboto/nedeljo grem pa nazaj s taveliko denarnico. :)

Ko sem bila ravno v bližini, sem si šla ogledat še razgled iz Empire State Building. Razgled je res božanski, ampak na žalost tako piha, da je užitek toliko manjši in se po hitrem postopku pospraviš noter. Karta je bila razdeljena na dnevni ogled in nočni ogled še isti dan, tako da sem se proti večeru (po Guinessu ali dveh s Hatemom iz Egipta, ki po novem v NYC študira (hja IPSFovci smo povsod)) vrnila za hiter nočni pogled iz nekoč najvišje stavbe na svetu. 

 NYC, DAY 5
Danes pa me je čakal trajekt do Lady Liberty. Za vse, ki se boste kdaj znašli v NY in boste šli na Liberty Island. Če boste želeli vse do vrha kipa, v krono, so vstopnice razprodane par mesecev (3-6) v naprej in so par dolarjev dražje. Za pedestal pa je nekaj dni v naprej dovolj. Sicer pa je pogled iz parka že sam po sebi  fenomenalen. Če rezervirate pediestal, vam pripada še ogled muzeja, kjer sta real size modela obraza in noge in je opisan potek izdelave, gradnje itd. - precej zanimivo. Cena je pa enaka kot samo trajekt do otoka. Po treh urah sem se vkrcala na trajkt do Ellis Island, otoka, preko katerega so se vsi (legalni) imigranti selili v ZDA. V muzeju se sprehodiš po poti, kot jo je moral opraviti priseljenec, preden mu je bil dovoljen vstop v ZDA.
Ko semo prispeli nazaj na Manhattan, me je nos končno pripeljal do ene normalne kave. Potem pa sem si pogledala še muzej ameriških indijance, ki je postal moj najljubši muzej, kar sem jih kdaj obiskala. (1. ni vstopnine, 2. ogromno turistov očitno ne ve za njega in je skoraj prazen in TIH 3.super slike, zgodbe in eksponati)

Zdaj pa je čas za reggae night. :)

Haloween and the day after...

NYC, DAY 2

Uspela sem prebedet jetlag in sem naslednje jutro brez večjih problemov vstala ob 8h (local time). Pred mano je bil prvi pravi dan v New Yorku, čas za prve oglede. Naraščalo pa je tudi moje pričakovanje večera. 

Za začetek sem se podala na pozemno... Nič bolj strašljiva ni kot katerakoli evropska, še znajdeš se lažje.  Za vse, ki boste kdaj znašli tu, priproročam 7 day unlimited ticket. Sledila je pol urna vožnja na jug otoka, kjer sem se sprehodila ob reki hudson, najprej s pogledom na New Jersey preko Battery Parka potem pa do Brooklyn Bridge-a. Da lahko rečem, da sem bila turist v New Yorku, sem ga morala tudi prečkati. V tem je bil čas že za drugo kavo (filter kava je zanič!!! še vedno iščem eno luštno italijansko kavarno, ubijala bi za macchiato). Na drugi strani sem se morala zadovoljiti s Starbucks-om. Ti so na vsakem koraku, po moje jih je več kot McDonaldsov.  

 

Nazaj do financial district-a pa na metro in pod reko Hudson. Za kosilo sem bila že dovolj pogomna za Hot Dog iz vozička na ulici. Ni blo švoh. :)

Potem je bilo treba pogledat kje sta včasih stala dvojčka. (mimogrede gradi se nov WTC, ki naj bi bil navišja stavba na severni polobli). In pa iskanje bika. Ker je bil rush hour, sem se vsaj 10x sprehodila mimo njega, pa sem ga spregledala. Sem pa našla trgovino s kostumi in ostalimi pripomočki za noč čarovnic. Kot da bi otroka spustil v trgovino z igračami. Že prej sem se odločila da bom The Three of Knowledge (tema parade je bila The Garden of Earthly Delights). Doma sem naredila kačo, vse ostalo pa sem imela namen kupit tu. Na koncu nisem nikjer našla umetnih listov in jabolk. Na žalost je bila  tudi ta trgovina precej izropana. Na koncu sem nekje v kotu izbrskala krila, pa sem šla na parado kot vila/metulj.

Končno pa mi je uspelo najdi bika in ga prijeti za rogove ;).

Dneva pa še ni bilo konec. V nestrpnem pričakovanju smo se ob 7pm povzpeli po stopnicah iz metroja na Canal Street. Postavili so nas v kolono skupaj z ne vem koliko tisoč ljudmi (skupaj z gledalci naj bi nas bilo milijon) . In začelo se je čakanje.In premikanje inč za inčem. Po slabih dveh urah pa akcija. Noro  po ulici se je plesalo in pelo, en je bil bolj v elementu kot drug. Je bilo vredno čakanja? Če bom še kdaj za noč čarovnic v NY, definitivno ne bom še enkrat stala v vrsti. Bilo bi mi pa žal, če tega ne bi naredila včeraj.

Po koncu parade pa kaos. 2 uri je trajalo, da smo našli odprto postajo, da smo lahko prišli do hostla. Hvalabogu, pa se je tam zabava nadaljevala. Sicer nas ni bilo veliko, smo bili pa vsi za žur. 

 nekaj uradnih slik iz parade

NYC, DAY 3

Groza, nekateri ljudje, ne bi smeli spati v hostlu. Budilka 6:45, prižgana luč za več kot eno uro, loputanje z vrati... In to po Halloween night! 

Pa še dežuje. Pri takem vremenu pa ni druge, kot... ... MUZEJI!.Odločila sem se za Upper East side, Goggenheim in Metropoliten Museum of Modern Art. Drugače pa je ta predel Manhattna res fenomenalen. Zdaj pa čas za počivat, zjutraj grem v Harlem poslušat gospel v vsej svoji veličini.

I must not fall asleep!

I must not fall asleep! I must not fall asleep! I must not fall a... Zzzzzzz..... Mogoče preprečim jetleg, če zdržim še teh nekaj ur pokonci :) Tako, za mano sta dva dooooooooooooolga dneva.

Včeraj sem doživljala Istanbul v vsej svoji veličini. Začela  sem s sprehodom do najbljižjega nakupovalnega središča. Že v teh prvih trenutkih me je prevzelo.  Ravno prav kaotično (seveda se te kaotičnostis Kairom in Bangkokom ne da primerjati), in pa neverjetno toplo mesto polno super ljudi. No, vsaj evropski del. Nakupovalno središče povsem po evropskih standardih z 20-30% nižjimi cenami. Škoda, da sem bila v mestu samo z ročno prtljago. Poleg vsega pa sem imela srečo, saj je bil ravno včeraj dan republike (če sva se s Kharin prav razumeli, so praznovali 21. rojstni dan). Stati sredi trga, kjer se je več kot 3000 ljudi zbralo samo zato, da bo mahalo z zastavami in zapelo himno. Fenomenalno. Pozitiven nacionalizem na vrhuncu. Mogoče je tudi to krivo, da sem komaj našla nekoga, ki se je vsaj približno znal sporazumevat v angleščini? Hotel, ki ponuja usluge angleškogovorečega receptorja, se očitno zanaša samo in zgolj na google translate. :)

zanimivo ime za policijo :)

Zgodnje vstajanje in taksi do Ataturka in napornega zasliševanja pred vstopom na letalo. Pričakovala sem, da bodo komplicirali, ko bomo pristali... ampak ne... preden sem stopila na letalo, so me trije različni turški varnostniki vprašali, zakaj grem v ZDA. In kaj za vraga sem počela v Italiji, da sem priletela iz Benetk. Hoteli so videti povratno karto, točen naslov bivanja, odobren ESTA obrazec in še in še... Boarding (stanje v vrsti in prestavljanje od enega uslužbenca do drugega) je trajal eno uro. potem pa še 11 ur leta brez postanka.... quite exhausting... 

Po pristanku je minilo še nekaj ur, preden sem končno prispela na Manhattan. Najprej me je čakal najbolj stresen del potovanja. Čakanje na prtljago. Seveda je moj kovček prispel zadnji. Potem sem imela en prijeten pogovor s teto, ki me je poslikala in poslala moje prstne odise v ameriško bazo. S Shuttle ruck busom smo se razvozili po manhatnu in moja ameriška pustolovščina se je začela.

Glede na to, da je hostel takoj zraven Central parka, je bil to moj prvi cilj. In ob sprehajajnju po ulica manhattna, tavanju po parku in absorbiranju mestnega vrveža sem se počutila kot doma... I think I could live here.

Big Apple here I come

Kar predolgo je že minilo od zadnjega zapisa v tem spletnem dnevniku, ki je namenjen pisanju vtisov med mojimi potepanji. Končno pa imam razlog, da spet nekaj napišem.

Čez 3 dni me čaka let v Istanbul, naslednji dan pa do JFK in 11 dni New Yorka in okolice. 

WIIIII, komaj čakam. :)

3. dan: Cairo

Spomnila sem se, da vam še nisem razložila, kaj se je zgodilo z ostalim delom naše druščine, s katero naj bi se dobili v Egiptu. Trije Grki, so enostavno izginili, in so se pozabili javljati na moje in Yannickove maile. Trenutno se nahajajo nekje v Egiptu, spremljamo jih preko njihovih objav na fb. Yannick, fant iz Rwande, pa je zaradi problemov z Ameriško vizo (en teden je bil na obisku v Washingtonu) zamudil let, in je tako trenutno obtičal na letališču v Parizu, kjer čaka na prvi let istega letalskega prevoznika do Egipta. Videli se bomo šele v Hurghadi. Smo se pa uspeli dogovoriti s Tarekom, študentom farmacije iz Caira, da gremo skupaj v Aleksandrijo, tako da trenutno nismo več sami trije. Vse je tako lažje, ko imaš s sabo nekoga, ki govori arabsko. Zdaj pa nazaj k našim dogodivščinam :)

Danes (no včeraj) se nam je dan začel malo kasneje, saj se je bilo kar težko spraviti iz prijetnega objema postelje in lepo ohlajene sobe. Čakal nas je krajši izlet z metrojem in ogled t.i. Coptic Cairo. To je stari del mesta, ki so ga in ga še naseljujejo kristjani (tudi Judje). Prva stvar, ki nas je presenetila so posebni vagoni za ženske na metroju, kamor moški nimajo vstopa. Tako smo se prvič morali ločiti, Uroš na moški vagon, in midve z Uršo na ženskega. Kljub temu, sva bili svetlopolti in brez rute za ženske, ki so naju opazile v vagonu, prvovrstna atrakcija. Kar niso mogle odmakniti pogledov. Ko smo stopili iz vročega metroja nas je pričakal ograjeno mestece. Zanimivo je bilo sredi arabskega sveta videti cerkve in sinagogo. Seveda pa tudi tukaj ni šlo brez pomoči domačinov (ki je nismo prosili in je tudi ne bi rabili) v zameno za napitnino."Imam dva otroka, tretji je na poti, dejte mi 30 funtov, za vsakega otroka enega. Ne 20 ni dovolj, 30 mi dejte!"
Po ogledu cerkva smo se odpravili nazaj proti hostlu, kjer smo spakirali in se odpravili na lov za taksi proti avtobusni postaji, kjer smo se srečali s Tarekom, s katerim smo se nameravali odpraviti proti Aleksandriji. Ko taksija nismo rabili in smo se le sprehajali po mestu, so nas vsake 5 min spraševali, kam gremo. Zdaj pa, ko se nam je mudilo, promet se je vedno bolj zgoščeval pa je bil vsak poskus, da bi pridobili njihovo pozornost, neuspešen. Končno smo s pomočjo nekega domačina uspeli dobiti enega od starih, neklimatiziranih taksijev brez taksimetra. Po dobri uri norega prometa smo se uspeli prebiti do Tareka, ki nas je že nestrpno pričakoval.

(o poti do aleksandrije in prvih urah v tem lepem obmorskem mestu ter slike pa jutri...ZZZZZZZZZZZzzzzzzzzzzzz)